Ali se vam ne zdi? Življenje je toliko lažje, če selektivno oddajaš informacije, včasih kakšno prirediš ali pa se čisto čisto majčkeno kar zlažeš. Nič zato, če koga zato prizadeneš in odtujiš… pri večini boš vseeno izpadel boljši. Ali pač?

Kako dolgo lahko to traja? Najbrž odvisno od spretnosti manipulatorja in seveda naivnosti sogovornika. Se mi pa zdi, da nekaterim nikoli ne »potegne« in bodo posameznikom vedno slepo verjeli. Samo nasmehnem se lahko, ko gre to slepo zaupanje mimo nedvoumnih dokazov in vsake zdrave logike. Kadar so prizadeti moji bližnji, pa mi tudi do nasmeha ni več.

In kaj lahko sploh naredim? Če gre za znance, sodelavce, t.i. prijatelje se jim odpovem oz. vsaj po najboljših močeh izogibam. Kaj pa, če gre za bolj ali manj bližnje sorodnike, žlahto? Kaj če bodo zaradi moje reakcije prizadeti še drugi? Ali pa bom ravno tako obvarovala najbližje pred slabim vplivom in  novimi razočaranji? Ali lahko naivneža obsojam, ker verjame lažem in spletkam? Ali je prav, da ga v dobri veri, da nekoga drugega ščitim, »kaznujem«? Ne vem…

Kot tudi ne vem in ne razumem, kaj imajo manipulatorji zgolj od škode drugih. Ali gre za neko perverzno zadovoljstvo? Jih tako prekleto vzburja, da skregajo ljudi med seboj? Ali pa si tako ližejo rane, ker se sami ne morejo vklopiti in če ne gre njim, naj tudi drugim ne gre? Ne vem, ne morem se vživeti v tako razmišljanje…

  • Share/Bookmark

Komentarji



6 komentarjev

  1. darja, dne 20.06.2012 11:29

    Ja, pri hčerki sem morala počakati, da je začela uporabljati lastne možgane. Trnova pot za obe. Sploh, ker z njo še vedno manipulira lastni oče. Sreča, da ve da prostor med očmi ni samo zato, da ga zapolniš z možgani. Res ne vem, ketri je bilo težje. Okolica, naš vsakdanji manipulator: pa služba, pa sorodniki, ja, enostavno moraš ozavestiti, da se ti središče sveta in obstoja in ne ostali. Na pošten in iskren način. Pot je daljša, težja, a cilj je dosežen, čeprav s strogo selekcionirano okolico prijateljevali le prijatelja, žlahta te potem začne jemati od posebneža, do takega, kakršen pač si – do tebe lahko pridejo le tedaj in za toliko časa, dokler njihova dejanja pustiš, da delujejo. Partner, bivši, ja ravno zjutraj sva govorili s hčerko: stvari lahko vidiš realne le s časovne perspektive (dolge) in s čustvene odmaknjenosti, pa še to, da se preseliš ali da jih dolgo ne vidiš. Vsakodnevne cake so tako zarite v nas, da jih niti ne moremo včasih več razumsko opredeliti, ker ti znajo zlesti pod kožo kot samoumevne. Konec paberkovanja, lahko bi trajalo in trajalo…le >POGUM>NO>>, se izplača!

  2. NoMercy, dne 20.06.2012 12:12

    v izogib manipulatorju: naj položi vsak vsaj 100€ za svojo trditev ☺
    pa smo zmenjeni ali je resnica ali manipulacija ☺

  3. Vinko, dne 20.06.2012 13:39

    Kako zelo vidim ‘vlado’ v zadnjem odstavku.

  4. Rafael, dne 20.06.2012 14:39

    Bilo kaj sen nam dogaja, smo vedno za to sami odgovorn. VEDNO.

  5. Igor, dne 20.06.2012 16:57

    Moje prepričanje je, da ima, poseduje in doživlja v materialnem in duhovnem svetu vsak v določenem trenutku točno toliko, kolikor si zasluži!!! (ozir. toliko, kolikor v življenje in dogajanje okoli sebe vloži, oziroma kolikor je pripravljen in sposoben vložiti).

  6. Chiara, dne 27.06.2012 11:15

    @Darja – Upam, da res…
    @NoMercy – Kako zelo mi je všeč ta ideja! :D
    @Vinko – hm, mogoče pa je res kaka (nenamerna) podobnost… morda pa gre to samo skupaj s poklicom (ok, stereotipom) ;)
    @Rafael – Maybe… ampak žal ni vedno situacija črno-bela
    @Igor – saj bi se skoraj strinjala, sploh nekaj let nazaj… samo če bi bilo res tako, bi bilo na svetu veliko manj krivic.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Koledar

    Junij 2012
    P T S Č P S N
    « Maj   Jan »
     123
    45678910
    11121314151617
    18192021222324
    252627282930  
  • Kategorije

  • Arhiv