Ena bolj zakompliciranih stvari, ki jih je potrebno narediti, da bi poročni dan potekal čimbolj gladko, je urnik oz. razpored dneva! Ponavadi to »veselje« doleti nevesto, ki je ima najbrž edina vse rdeče niti v svojih rokah. Saj se sploh ne sliši tako hudo, ampak verjemite mi, malo stvari je bolj stresnih, kot uskladiti tri kraje in ure na točno določen datum… ob predpostavki, da so ta  dan sploh na voljo! Skoraj po Murphy-ju so kraj cerkvenega obreda, civilnega obreda in svatbe, kar se da oddaljeni. Razlogov je lahko več… preprosto želja ženina in neveste ali pa še bolj preprosto razpoložljivost lokacij na točno določen dan.

 

Midva sva imela načrtovano (samo) civilni obred in večerjo. Kdor je zdaj pomislil, da to pa že ne more biti tako težko uskladiti, se moti! Prvi problem se je pojavil že, ko so imeli vsi svoje mnenje, kje bi bilo najprimerneje imeti obred… kaj šele večerjo! Tudi brez maminega vztrajanja mi je bilo jasno, da ne želim svatov šlepati na dva različna konca Slovenije, a kaj ko sem se že kot majhna punčka odločila, da bom imela poroko v Vili Bistrici pri Tržiču… večerja pa bi bila najbolj praktična v Ljubljani! Ob tem naj pripomnim še, da je bilo precej gostov iz Zagreba.

 

Ure in ure so šle za brskanje po internetu, gore papirja za printanje slik in podatkov, da sva na koncu prišla do ožjega izbora. Vila Bistrica pač ni bila v njem, ker me je vmes srečala pamet. Odločila sva se za obred na gradu Otočec, ker naju na ta kraj vežejo lepi spomini. Bolj kot sva kombinirala obred na Otočcu in svatbo v Ljubljani1, bolj se nama je zdelo nesmiselno najprej voziti dol in takoj nazaj. Končno sva se strinjala, da je najbolje, da je tudi svatba kar na Otočcu… Vila Otočec je bila seveda zasedena še pol leta po najinem datumu, Grad zaradi astronomskih cen in prevelikega števila svatov ni prišel v poštev in tako sva hočeš-nočeš datum premaknila2 na edini vikend, ko je bila prosta restavracija Tango!

 

Priprave so se seveda začele že navsezgodaj zjutraj3 in ob veliki pomoči družine smo spravili skupaj frizure, obleke, rože in še marsikaj! Okrog poldneva je ženin z ožjo družino prišel k mojim staršem. Tudi pri nas je bila le ožja družina. Nekaj »protokola« je seveda moralo biti… malo prigrizka in že smo bili na poti na Otočec. Dokler sva se namestila v sobo in poslikala na vseh možnih lokacijah, so najine družine pridno urejale kup malenkosti za svatbo. Svatje so bili vabljeni ob 16.30, kar je vključevalo nekaj minut rezerve za zamudnike. Po obredu in pogostitvi so svoj program začeli muzikanti in četrt ure, kolikor so naju okrog 18ih čakali pred restavracijo4 je bil v celem dnevu edini čas »čakanja« za veliko večino povabljenih!

 

Kakor sem opazila že med organizacijo najine in nekaj drugih porokah, na katere smo bili ali smo vabljeni, pa se le redki ozirajo na to, da dan ne bo preveč razvlečen in naporen za svate. Razumem, vse se vrti okrog mladoporočencev, a treba je pomisliti tudi na to, da medtem, ko so sicer vsi povabljeni veseli za mladoporočenca, ni potrebno ravno preizkušati njihovih meja vzdržljivosti! Svatje niso napumpani z adrenalinom in preverjeno jim dan ne mine tako hitro kot mladoporočencema. Zato sem mnenja, da bi se malo pozornosti lahko namenilo tudi boljši koordinaciji. Seveda rezerve morajo biti in ta potreba se povečuje z oddaljenostjo krajev dogajanja, ampak prosim lepo… koliko ljudi poroko načrtuje leto ali več vnaprej, pa se šele pozno spomnijo usklajevanja datumov in ur! Ali pa na vso silo želijo cerkveni obred v Mariboru, civilnega v Tržiču in večerjo na Primorskem… bodimo realni, praviloma je to le preseravanje! Najpomembnejši del obreda za svate je svatba in kaj pomaga, če so do takrat že vsi izčrpani in nimajo energije za zabavo?

 

Če se urnik dneva že razvleče, naj se v bolj oddaljene kraje vsaj organizira prevoz5 ali npr. v vmesnem času uredi prigrizek pri nekom doma… po možnosti naj se ta podatek priloži k vabilu… verjemite, da bodo predvsem starejši in starši majhnih otrok nadvse hvaležni take geste!

 

In zaključek? To je dan mladoporočencev in dolžnost vsakega dobrega svata je, da se jima brez (vidnega) godrnjanja prilagodi… ampak vse ima svoje meje… so don’t push your luck ;)

  1. če bi bilo po mamino, bi imela obred na ljubljanskem gradu in po očetovo večerjo kar v Festivalni dvorani… koga briga, kdo bo še catering zrihtal []
  2. za en teden []
  3. mislim, da sem bila pri frizerki naročena malo pred sedmo []
  4. kamor smo šli peš []
  5. kaj je fora šampanjca, če tretjina svatov vozi []
  • Share/Bookmark

Komentarji



9 komentarjev

  1. Mitch, dne 21.09.2009 11:19

    hehe, in kako je bilo s poroko na Otoccu in Tangu? Sta bila zadovoljna? :)

    A je se ona zmedena wedding planerka tam, ki nadomesca tisto tapravo, ki je na porodniski? :) Ce je, potem si predstavljam, da sta imela veliko dela :)

    Pri nama so skoraj vsem zagrebcanom zvili tablice na parkiriscu, da ne govorim, kako bebasto so se v hotelu sport obnasali. Samo Tango in vse povezano z Gradom je bilo pa odlicno in vredno vsake pohvale…

  2. Chiara, dne 21.09.2009 12:51

    Moram reči, da je bilo na Gradu skoraj vse super izpeljano! Nekaj manjših nesporazumov smo sicer imeli, ampak se je vse lepo civilizirano rešilo. Planerka je bila super – se je pa poročila na isti dan kot midva (zato na moj obup ni bila dostopna zadnje tri dni pred dogodkom)… glede na to, da ima majhnega otroka je morda to tista, ki je bila na porodniški.
    Zaradi Tanga sem dve uri pred večerjo skoraj živčni zlom doživela… cel kaos je bil s postavitvijo miz, ampak po moji “epizodi” je bilo vse tipi-topi, ko smo prišli nazaj z obreda :) Hrana je bila zelo okusna in natakarji fenomenalni!
    Hotel Šport je zgodba zase, ampak na koncu so za vse našli sobo.

  3. Iztok, dne 21.09.2009 14:19

    S kolegom fotografirava poroke in takšne reči pogosto pomagava urejati parom. Ali pa vsaj svetujeva kako naj si uredijo ta dan.
    Je pa zagotovo naporno :-)

    Vse naj …

    lp, Iztok

  4. Chiara, dne 21.09.2009 16:07

    @Iztok – sem malo pokukala tudi tvoje slike porok… moram reči, da so mi zelo simpatične! (no, čeprav “mojega” Samota ne bi pod nobenim pogojem zamenjala ;) )

  5. Rado, dne 21.09.2009 16:32
    Rado

    Jaz sem prijatelju plačal teden dopusta
    Vse nas je zaslišal. Organiziral, ter nam porinil program v roke. Vsak od povabljencev je moral le slediti urniku, kdaj mora biti kje, itd.
    Vrhunsko!

  6. Iztok, dne 21.09.2009 18:04

    @Chiara:
    :-)
    :-)
    Saj – vsake oči imajo svojega malarja. Nekateri imajo takšne fotke, da jih jaz ne bi nikoli dal iz svojih rok, pa so mnogim zelo všeč (pa ne mislim tukaj Samota). In obratno.
    S sodelavcem zelo zagovarjava čiste in naravne fotografije. Brez tistih močnih kontrastov, prežganih delov in cross postopkov. Nekaterim je pa to všeč.
    Ampak, da ne zaidemo – le pogumno naprej :-) in veliko sreče.

  7. Chiara, dne 22.09.2009 10:20

    @Rado – Fenomenalna ideja! Samo, ko pomislim, koliko težav in dilem je bilo pri nas… ne bi hotela biti v koži tega prijatelja ;) Važno, da se je dobro odrezal :)

  8. Rado, dne 22.09.2009 13:55
    Rado

    :-)
    Pa še nekaj je naredil.
    Stopil je pred svate in oznanil, da je bil ves protokol njegovo delo in če ima kdo kako zamero jo naj ima zoper njega in ne zoper ženina in nevesto.
    Nase da prevzema krivdo tudi za morebitno preslano juho. :-)

  9. Chiara, dne 28.09.2009 12:15

    @Rado – :lol:

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Koledar

    September 2009
    P T S Č P S N
    « Avg   Okt »
     123456
    78910111213
    14151617181920
    21222324252627
    282930  
  • Kategorije

  • Arhiv