Ob načrtovanju poroke je doooolg seznam stvari, ki jih je treba kupiti, pripraviti, naročiti ali rezervirati. Večina nevest poroko načrtuje prvič in nasveti z vseh strani (prijatelji, forumi, prodajalci,…) počasi oblikujejo in dopolnjujejo seznam in prioritete.

Seveda je prva in najpomembnejša stvar KDAJ in KJE bo poroka… in neizkušene, kot neveste ponavadi smo, se osredotočimo na geografsko lokacijo, izgled okolice, ceno in ostale relativno površne stvari. Ko določimo še datum, pa se posvetimo podrobnostim, kot so obleka, rože, dekoracije, meni, vabila, konfetki in podobno. Seveda je vse to pomembno in zelo viden del poroke in če bi se poročila še enkrat, bi okrog vsake od teh podrobnosti komplicirala ravno toliko ali pa še malo bolj, kot sem prvič… VENDAR… vedno se nekje skriva »vendar«…

Bistvo poroke je1, kot zdaj vidim, v samem obredu. Veliko parov se odloči za cerkveno poroko in je to praviloma vrhunec dneva. Predpostavljam, da je vsebina župnikovega govora bolj ali manj standardizirana, a ima vseeno nekaj maneverskega prostora? Midva sva se poročila civilno in – morda ravno zato, ker je bil to najin edini obred – želela sva si prijetno, romantično okolico. Imela sva cel spisek slovenskih gradov in si jih precej tudi ogledala. Na koncu sva se tudi zaradi najine zgodovine odločila za Otočec. Ni bilo veliko dileme o tem, da bo obred na zelenici za gradom in po nekaj malenkostnih spremembah protokola je bila stvar za naju boljkone zaključena… sploh se nisva zavedala, kako dobra je dejansko bila odločitev, pa ne zgolj zaradi lokacije!

Sam obred, poleg uvodnega sprejema »grofa in grofice« je trajal pol ure. Matičarka je povedala svoj uradni del, nato pa je v ospredje stopil t.i. državni pooblaščenec, ki je tudi nekako koordiniral celotni dogodek od prihoda prvega svata na zelenico, pa do odhoda zadnjega. Torej ta gospod je imel čez »ta zabavni« in manj formalni del obreda… kaj naj rečem, če ne bi že med ogledom lokacije slišala nekaj odlomkov njegovih nagovorov, bi se v prvih petih minutah razjokala2 in maskara bi šla k vragu! Ob njegovih besedah se ti naježi koža in v oči ti stopijo solze, pa če si najbolj nesentimentalen človek na svetu! Za vsak par se posebej potrudi in če je le priložnost, se pozanima o zgodovini in posebnostih mladoporočencev, ki jih nato spletno vplete v govor. To je človek, ki v vsakem obredu pusti delček sebe in ki že tako nepozaben dan naredi še bolj ganljiv in poseben!

Par tednov pozneje sva bila na poroki na gradu Bogenšperk, ki je bil zaradi prelepe okolice in zelo konkurenčnih cen tudi ena od najinih treh favoritnih lokacij za poroko… Moram priznati, da sem se med obredom, ki smo mu bili tam priča, zahvalila vsem višjim silam, ki so naju vodile na Otočec… Izredno presenečena, ne, zgrožena sem bila nad skoraj polomijo, ki je bila ta ceremonija! Morda je imel tukajšnji pooblaščenec slab dan, morda je bil začetnik ali pa ga je zmedlo kaj drugega, a v njem sem videla dekoncentriranega šolarčka, ki predstavlja referat, ki se ga ni uspel naučiti na pamet, improvizacija pa mu tudi še ne gre najbolje… Če pred tem ne bi bila priča profesionalcu, ki v svoje delo opravlja pripravljeno in z veseljem, bi morda mislila, da tako pač mora biti…

Kaj je torej tisti »VENDAR«? Če bi se poročila še enkrat, bi si poleg površnega pregleda lokacije poroke vzela čas in za vogalom poslušala vsaj en obred! Čeprav se komu3 zdi, da je obred pač obred… tudi jaz sem bila ena od teh… naj vam povem, da ni tako… poročni obred je osrednji dogodek dneva, ki se ga boste spominjali celo življenje in res se splača narediti tisti mali korak, da bo dogodek, ki mladoporočenca zaveže in pospremi v novo poglavje življenja, nekaj posebnega! Sama vem, da se bova z možem z nesmehom in občasno solzico sreče spominjala človeka, ki je v najino poroko dodal tisto nekaj… »je ne sais quoi«… g. Kukec, še enkrat iz srca hvala!

  1. poleg hudega žura []
  2. pa nisem pretirano cmerav in sentimentalen človek []
  3. predvsem tem, ki so že a priori mnenja, da so poroke samo kup dragega kompliciranja []
  • Share/Bookmark

Komentarji



2 komentarjev

  1. Mateja, dne 8.07.2009 18:46

    Pozdravljena!

    Točno vem o čem govoriš, kajti tudi midva sva imela to neizmerno srečo, da naju je poročil on!
    In ja, okolica gradu, sončen dan, obleka, družice, rože, vse sanjsko… ni nič v primerjavi z vzdušjem, ki ga je pričaral on. Pri nama so svatje na koncu stoje ploskali. In ni govoril le nama, po koncu formalnega dela obreda nama je rekel: ‘Nismo še končali, vidva sedita tu.’ in šel med svate in govoril njim. Ta obred je bil najlepši, kar sem jih kdaj videla. Pa ne le zato, ker je bil najin. ;)
    Tudi jaz sem prisostvovala že nekaj res žalostnim, mehanskim porokam, ko je bila vse skupaj res le – formalnost.
    Bravo Kukec in hvala!

  2. Chiara, dne 8.07.2009 20:19

    Mateja, super si napisala… tako na kartko, ampak čisto bistvo :) Sploh ta “pa ne samo zato, ker je bil najin” tudi jaz dodam na koncu vsakega pripovedovanja o obredu, ker se včasih res počutim kot “walking commercial” ;)

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Koledar

    Julij 2009
    P T S Č P S N
    « Jun   Avg »
     12345
    6789101112
    13141516171819
    20212223242526
    2728293031  
  • Kategorije

  • Arhiv