Maj
7
Skoraj ne bi mogel bit hujši dan… zmeda v službi1 in za nameček so me v zadnji minuti zvlekli na sestanek, ki je trajal reci in piši 5 ur! Domov sem se privlekla ob pol osmih in edini cilj pred očmi je bil kavč… a sem morala le narediti ovinek…
Stopila sem v stanovanje, kjer je bila za začetek nenavadna svetloba – gorela je luč, ki jo po navadi prižigava le ob obiskih ali ko je potrebna indirektna osvetlitev. Iz kuhinje se je prismejal Bosley… “A prideš mal sem? Pridi no!” … Komaj sem uspela odložiti jakno in torbico ter sezuti čevlje, že me je posadil na kavč2. Izza kuhinjskega zidu je privlekel šop prelepih rdečih vrtnic3… zasvetlikalo se mi je, kaj namerava in pomislila sem “Pa ravno danes, ko komaj držim oči odprte!” … Spet je izginil za zidom in se vrnil z malo belo škatlico z majhno pentljico na pokrovčku…
Kdo ugane, kaj je bilo notri? 
Sledil je krajši uvod, ki sem ga zaradi utrujenosti stežka spremljala in si le malo zapomnila 
… ampak šel je nekako takole: ljubezen bla bla bla živeti skupaj bla bla bla za vedno bla bla bla a bi se poročila z mano? … ja, kaj naj poštena punca odgovori? Itak, kaj pa drugega!
O tem sva se sicer že resno pogovarjala, ampak zdaj gre zares… kar groza me je, ko vidim spisek, kaj vse je treba urediti!
So, I guess we’re getting married!!! 
Komentarji
3 komentarjev
iiiiiiiiiiiiii kok lepooooo
ČESTITAM!!
so že padli kaki datumi?
Monnika hvala
Ja, tudi za termine se bo treba podvizati, ker ciljava september, pa je vse že zelo polno!
omg, nekaj časa me ni, pa se ljudje vmes kar poročajo!
Čestitam!