Nov
29
Biserček dneva 17: Dedi bo Dedek mraz
29.11.2011 | Komentiraj
Danes zjutraj bi se skoraj zaletela, ker sem se tako zelo smejala!
Slučajno je bil prižgan Radio Center1 in ravno je govoril mali Erik:
“Koliko časa mora biti dedi v zamrzovalni skrinji, da postane Dedek Mraz?“
- postaje itak non-stop menjam, ker Levček zahteva muziko brez čebljanja [↩]
Nov
28
Po 3 mesecih… končno…
28.11.2011 | Komentiraj
… spet en zobek!
Tokrat sicer štirica. Levček pač preskakuje teoretična zaporedja.
Še 3 ali 4 zobke, pa bo dete lahko kaj prežvečilo 
Nov
28
Bil je topel sončen dan…
28.11.2011 | Komentiraj
Včeraj smo v iskanju sončka zašli na obalo1. Kot dobra mama sem seveda spakirala pol omare. Nisem pozabila na topel flis, puhovko in celo smučarske hlače. Tudi rezervna kapica, trak in zimske rokavice so romale v torbo. Za vsak slučaj pa, kljub zimski vreči na vozičku, še topla plišasta dekica.
Pa smo popokali še en par dedka in babice in napol med spanjem prispeli na cilj. Nemalo presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da bi namesto vse zimske opreme veliko bolj prav prišla prehodna jaknica! Sonček je grel na vso moč in temperatura vsake pol ure narasla še za eno stopinjo. Smučarske hlače in rokavice smo seveda pustili v avtu 
Takoj na začetku sprehoda se je naš hlačman odločil, da je svež zrak idealen za trening hoje. Kljub zimskim gležnjarjem je ob pomoči dveh prstov pogumno korakal naprej. Sicer počasi, ampak prehodil je dobrih 500 metrov!
Ko se je že začelo temniti in je Levček končno omagal, smo poiskali dobro gostilno in si privoščili pozno kosilo. Takole pa zadnje čase izgleda moj nabor pribora…
Ta velik je seveda moj, čeprav se moram kar pošteno boriti za žlico. Potem je tukaj globoka žlička, s katero mami pomaga papat juhico, pa Levčkova ki že cela pride do ust in za vsak slučaj še ena odraslo-otroška, da mami lahko obdrži svojo veliko
- čeprav se je menda kasneje pokazal tudi v Ljubljani [↩]
Okt
21
Zakaj sovražim to dudo…
21.10.2011 | 1 komentar
…ker bi bil brez nje pa res hud frajerček
Kdaj je zadnji čas, da se znebimo nadloge? Poleti nam je že skoraj uspelo, da je samo še spal z njo. Z vrtcem pa je spet mali sesalček! Sicer čez dan je nima skoraj nič, doma je pa potem prava abstinenčna kriza 
Najbolj blesavo je, da je Levčkova beseda za dudo… mama 
Pa točno ve in reagira… ko z možem rečeva “duda”, kar poskoči. Tudi ko rečemo “kdo je mama” ali “pokaži mamico”, pokaže name. Je pa kar malo smešno, ko v javnosti začne cviliti “mama” in vsi mislijo, da mene kliče, pošmergla me pa samo takrat, ko mu dejansko dudo prinesem 
Okt
21
Jutranje nebo z lunico
21.10.2011 | Komentiraj
Danes zjutraj pa je bilo nebo res, kot bi ga nekdo naslikal… svetlo morda poldaga in beli puhasti oblački, med katerimi je kukala sramežljiva lunica…
Ok, smo imeli že boljše fotografije
Okt
14
Motivation song :P
14.10.2011 | Komentiraj
Zjutraj vstanem vsa »zalimana«. Odveč mi je umivanje in oblačenje. Tudi Levček komaj odpre oči. Tudi njemu ni do previjanja in preoblačenja, meni še manj. Spraviva se v avto. Oba zasanjana in z živimi spomini na toplo posteljo. Prižgem radio, da se malo zbudiva. Slišim pa tole… hehehe
Sep
28
A zgledam kot kriminal’c?!?
28.09.2011 | 9 komentarjev
Kakšno imate politiko zaklepanja vrat v bloku? Ali odklenete vsakomur, ki pozvoni, čeprav ga ne poznate? Jaz ne. OK, če je poštar, ali včasih če samo deli reklame (vidim na kameri, če ima kaj v rokah)… sicer pa žal ne.
V sosednji ulici je blok imel hude težave, ko so se jim naselili narkomani in vsakomur, ki se jim je približal, grozili z okuženimi iglami! V drugi ulici so začeli zaklepati tudi zunanja dvojna vrata, ker so pozimi v predprostoru prenočevali brezdomci. Pa tudi brez primerov nezaželenega naseljevanja… veliko sosedov ima na hodniku ali v kolesarnici kolesa, tricikle, vozičke in podobno. Sprehajanje dolgoprstnežev je tako še manj zaželeno. Razbitih avtov v »varovani« garaži niti ne bom omenjala!
Večkrat se mi je zgodilo, da je pozvonil kdo, ki ni hotel pokazati obraza kameri in upal, da bom kar tako odklenila. Ali pa je kdo stal pred vrati in smuknil noter, ko sem šla ven. V zadnjem času rečem, naj kar pozvoni pri tistem, h komur je prišel na obisk. Podobno je bilo tudi danes…
Pred vrati je telefonirala gospa srednjih let. Ko sem šla ven, se je hotela zriniti mimo mene. Prijazno sem vprašala, še je mogoče tukaj doma. Presenečeno me je pogledala in zabrusila, da je prišla h hčerki na obisk in kaj to mene briga. Pa sem vprašala, zakaj ni pozvonila pri hčerki, da ji odpre vrata. Ravno takrat je zabrnelo v ključavnici in posvetilo se mi je, da je gospa klicala hči, naj ji odklene. Zrinila se je mimo mene in godrnjala »A zgledam kot kriminal’c?« Mimogrede… kako pa izgleda kriminal’c? Ali imam več pravice ne odpreti vrat tipu s črnim puloverjem, kapuco in masko na obrazu?
Mogoče je imela slab dan, mogoče je pač čemernega karakterja… Kakorkoli že, nisem se nameravala kregati, sem pa vseeno odgovorila, da se nikoli ne ve in da je lahko zaradi lastne hčere vesela, da sosedje ne pustijo v blok vsakega, ki postaja pred vrati. Zakaj pa ni pozvonila na zvonec? Jaz sem samo zaskrbljena stanovalka…
Sep
20
Olajšanje po uvajanju v vrtec
20.09.2011 | 2 komentarjev
Uvajanje v vrtec… teden dni. »Ne skrbite, četrti dan bo že naš!« Ko bi le bilo tako preprosto!
Danes je točno štiri tedne, kar smo Levčka začeli uvajati v vrtec. Samo mama lahko razume, kako se počutim, ko je mali zjutraj prvič ostal v vrtcu, ne da bi jokal ali vsaj malo zacvilil…
Aaaaaah,kakšno olajšanje 
p.s. Vseeno se ne ločim od mobitela, če bi iz vrtca slučajno poklicali, da je kaj narobe
Jun
6
Pa kaj potem, če je moj avto?
6.06.2011 | 3 komentarjev
Nedavno sem dobila priporočeno pismo… pravzaprav dve… od ljubljanskega Mestnega redarstva. Sploh ni bilo dvoma, da bodo pod ovojnico plačilni nalogi. Pa sem se vseeno morala nasmehniti. Zakaj? Ker moj avto že leta vozi mama in ravno ona je pred kratkim pošiljala naokrog maile z opozorili pred prehitro vožnjo in stacionarnimi radarji.
Zdaj pa k moji težavi… kazen je za moj avto, pa si je nisem prislužila jaz! Ker ni bilo kazenskih točk, je težava malo manjša in odločili smo se, da zadevo plačamo, potem pa raziskujemo naprej. Zdaj vem, da bi lahko to bila huda napaka. V želji po izogibu težavam in plačilu odvečnih stroškov sem menda priznala, da sta bila prekrška moja. Sedaj vem, da se moram v morebitnem naslednjem primeru najprej pritožiti, voznik pa napisati izjavo, kjer prevzema odgovornost za prekršek. Čeprav po spletu mrgoli primerov, ko tovrstne izjave sploh niso upoštevane, so mi na Redarstvu zagotovili, da v primeru realne pritožbe ni težav. Upam, da res ne. Za ta dva prekrška bi sicer zlahka dokazala, da sem bila v službi, s verjetno ne bo vedno tako.
Na splošno se mi zdi kretensko, da se kazen avtomatično pripiše lastniku vozila. Že res, da ima dandanes skoraj vsakdo svoj avto, pa vseeno se z njim (lahko) vozi cela družina. Povrhu vsega je poslana slika prekrška tako slaba, da niti v sanjah ne moreš ugotoviti ali sploh kdo sedi za volanom, kaj šele identiteto voznika. Kako naj torej v družini ugotovijo, kdo je vozil? Sploh če gre za prekršek s kazenskimi točkami! Pa niti ne gre za to, da voznik ne bi hotel priznati krivde. Morda dnevnik v stilu potnih nalogov niti ni tako neumna ideja.
Je imel kdo kakšno izkušnjo s temi zadevami?
Jun
1
Biserček dneva 16: Potapljanje ladjic
1.06.2011 | Komentiraj
Večina gospodičen si beleži »tiste« dni v mesecu. Tudi jaz nisem izjema. Saj poznate male kartončke, ki jih imajo pri ginekologu vedno nekaj šopov? Ker sem pozabljiva , si kartonček postavim na meso, kjer ga zvečer ne morem zgrešiti. Trenutno je najbolj praktično mesto ob bloku, kamor beležim Levčkov urnik.
Pred nekaj dnevi smo se odpravljali ven in Medo je skočil še po neko malenkost. Ko je zaklepal vrata me je vprašal: »Kaj je pa tisti papirček, kot bi nekdo ladjice potapljal?«
Mimogrede, obstaja tudi spletna aplikacija, ki ti na podlagi vnesenega sporoča prihajajoče »dni« in izračunava tudi faze ciklusa… Zelo priročno, če ste vraževerne in poskušate zadeti pravi dan za zanositev, da bo fantek ali punčka
